Interpretacija afrokubanske glasbe: Changó
Spoznajte glasbo Changója – karizmatičnega oriša ognja in bobnov – ter odkrijte skrivnosti afriško-kubanskih ritmov, petja in plesa, ki so pravi temelj kubanske muzikalnosti.
Ko govorimo o kubanski muzikalnosti, se marsikdo najprej spomni salse. A korenine sežejo veliko globlje – v afriško-kubansko obredno glasbo, ki jo je na Kubo prinesla jorubska tradicija in se tu ohranila v religiji santería (imenovani tudi Regla de Ocha). Prav ta glasba, njeni ritmi in plesi so temelj resnične muzikalnosti. V tem zapisu se posvečamo enemu najbolj karizmatičnih likov tega sveta – Changóju.
Kdo je Changó
Changó verjetno izhaja iz Sàngója, alaafina (kralja) imperija Oyo iz 9. stoletja. Je oriša moške vitalnosti in spolnosti, glasbe (bobnov) in plesa. Njegov značaj je kraljevski: gospodovalen, zapeljiv, strasten, karizmatičen, ošaben in ukazovalen – hkrati pa bojevnik. Za razliko od nekaterih drugih oriš ima Changó en sam camino (torej brez variacij značaja). Pozdravljamo in slavimo ga z vzkliki Kabiosile Chango! (»Slava kralju Changóju«) in Ka wo! (»Poglejmo ga«).
| Lastnost | Changó |
|---|---|
| Elementi | strela, ogenj, grom, dež |
| Simbol | dvojna sekira (oshe) |
| Barvi | rdeča in bela skupaj |
| Števili | 6 in 12 |
| Žene | Ochún, Oyá, Obá |
| Živali | oven, petelin |
| Jed | amalá (kaša) |
| Dan | 4. december |
Glasba in obred v santeríji
V santeríji poznamo tri temeljne glasbene obrede, katerih cilj je posest – spust oriše v telo plesalca:
| Obred | Instrumenti | Ritem |
|---|---|---|
| Bembé | conga, guataca, shekere | en 6/8 ritem |
| Güiro (wemilere) | trije shekereji, conga, guataca | en 6/8 ritem |
| Toque de santo | batá bobni | mnogo ritmov |
Najbogatejši je toque de santo. Obred ima ustaljeno zgradbo, ki teče od uvodnega dela pred oltarjem do sklepa:
| Faza | Prostor | Kaj se dogaja |
|---|---|---|
| Oro seco | pred oltarjem | fiksno zaporedje ritmov v čast 22 orišam; brez petja in plesa |
| Oro cantado | glavni prostor | petje in ples; vodi pevec akpwon; pesmi za 22 oriš |
| Llamada al santo | glavni prostor | pesmi za glavno orišo obreda; en kostumiran plesalec; pogosto konča s posestjo |
| Cierre | — | sklep obreda |
Cantos, toques in tratados
Glasbo sestavljata dva ključna gradnika: canto (pesem) in toque (ritem). Posebni pesmi za posamezno orišo pravimo rezo, fiksnim zaporedjem pesmi in ritmov, ki jih spremlja mitska zgodba (pataki), pa tratado. Iz teh elementov akpwon sestavi kompozicijo – zaporedje pesmi, v katerem se energija (tempo) ves čas stopnjuje.
Vsakemu cantu pripada določen toque. Spodaj je le izbor iz obsežnega repertoarja za Changója:
| Canto (pesem) | Toque (ritem) |
|---|---|
| iya mase, e ayo, mala amala | Iya mase |
| oba ibo si are o (rezo) | meta / oferere / didilaro / tui tui |
| amala e obinisa mala | wemilere |
| emi so emi so | wolenche |
| eni alado, oba ere | Eni alado |
| chango yama ago ile | iyesa |
Batá bobni: pogovor treh glasov
Srce toque de santa so trije sveti batá bobni, od katerih ima vsak svojo vlogo:
| Boben | Višina glasu | Vloga |
|---|---|---|
| Iyá (»mati«) | najnižji | vodi zasedbo, ustvarja poudarke, označuje »1«, začenja pogovore in napoveduje spremembe |
| Itótele (»sledilec«) | srednji | soustvarja osnovni ritem, odgovarja iyáju |
| Okónkolo (»jecljavec«) | najvišji | drži osnovni utrip |
Kako plešemo Changója
Changó je vrhunski plesalec in bobnar, zato mora biti njegov ples virtuozen. Kot pri vseh orišah mora zajemati oboje: predstavitev (drža, značaj) in gibanje (koraki). Dober plesalec se na spremembe ritma odzove gracioizno.
Kako izbrati pravi korak v danem trenutku? Postopek je preprost:
- Če je mogoče, prepoznajte canto (pesem) in tako predvidite ritem.
- Prepoznajte (ali potrdite) toque – ritem.
- Glede na ritem izberite osnovni korak.
Kot plesalci si pomagamo tako, da zaznamo občutek (6/8 proti 4/4) in tempo. Ritme za Changója razvrščamo v štiri skupine:
| Kategorija | Primeri |
|---|---|
| Specifični | Aluya (meta), Bayuba, Didilaro, Oferere, Eni alado |
| Pol-generični | Iya mase, Wemilere, La meta la meta, Wolenche |
| Generični | Chachalokafun, Ñongo, Iyesa, Kan-kan |
| Izposojeni | Amala e obinisa mala (ritem Aggayúja) |
Vsakemu ritmu pripada svoj nabor korakov:
| Toque | Osnovni koraki |
|---|---|
| Aluya (meta) | klasični »V-oblikovani« korak meta |
| Eni alado | korak Eni alado |
| Iya mase | korak yakota |
| La meta la meta la meta | caballito z remate |
| Wolenche | stranski koraki in obrati; senzualna interpretacija |
| Iyesa | stranski korak in chassé iyesa, cojito |
| Chachalokafun | caballito, cojito, meta (brez brc) |
Pričakovati spremembo
Med plesom pozorno poslušamo, da predvidimo prehod na nov canto ali ritem – temu pravimo vire. Napove ga zamenjava canta pri pevcu (temu sledi sprememba ritma) ali klic iyája za spremembo ritma. Poznavanje klasičnih zaporedij nam pomaga, da spremembe pričakujemo, ne le da nanje reagiramo. Nekaj tipičnih obrednih zaporedij (vsako se konča z izbranim cantom čez aluya ali iyesa):
- iya mase (več cantosov, konča z „mala mala“) → amala e obinisa mala → canto čez chachalokafun → canto čez aluya ali iyesa
- wemilere → emi so → ala oba demu si rele o → ala do kueri oba ado → canto čez chachalokafun → canto čez aluya ali iyesa
- eni alado + kawi kawi moforileke → alado okuo → amala e obinisa mala → canto čez ñongo ali chachalokafun → canto čez aluya ali iyesa
- wolenche → were were ina yo → cantos „were…“ ali „aina…“ čez ñongo → canto čez chachalokafun → canto čez aluya ali iyesa
Prisluhniti velja tudi posebnim klicem iyája (preventivos), ki napovejo poseben učinek v trenutnem ritmu. Najznačilnejši je kratek prehod z enega udarca chacha na tri udarce ob vrhuncu ritma meta – tega plesalec posebej odigra.
Primer iz prakse: kompozicija Eni Alado
Da vse skupaj zaživi, si oglejmo kratko kompozicijo (po posnetku zasedbe Abbilona). Energija ves čas narašča, koraki pa sledijo ritmu:
| Canto | Toque | Koraki |
|---|---|---|
| eni alado + kawi kawi moforileke | Eni alado | Eni alado (4 ponovitve) |
| alado okuo | Eni alado (2. del) | Eni alado (2 ponovitvi) |
| la meta la meta / chango larami | La meta la meta | caballito z remate |
| oba ibo in drugi | meta / aluya | meta |
Uvodni canto opisuje samega Changója:
| Besedilo (joruba) | Pomen |
|---|---|
| Eni alado koju de bo le | »Tisti, ki ima čarobno bučko in ne propade, prihaja v polni moči.« |
| Titi laye, Shango Oba koso | »Za vedno živ je Changó, vladar, ki ni obešen.« |
Bembé in güiro za Changója
Bembé in güiro sta enostavnejša od toque de santa: vsak ima en sam ritem, mnogo pesmi in svoj osnovni korak. Za bembé plešemo poenostavljen caballito z remate, za güiro pa korak caballito. Kljub preprostosti sta odlična vstopna točka v svet afriško-kubanske muzikalnosti.
Changó je le eden od oriš, a v njem se lepo zrcali celoten svet afriško-kubanske glasbe: bogata mitologija, pogovor bobnov, tesna povezava petja in plesa ter občutek za ritem, ki ga ni mogoče ponaredit. Prav to muzikalnost gojimo tudi pri nas – in vabljeni, da jo skupaj z nami spoznate v gibanju.
Komentarji
Bodi prvi, ki bo komentiral.