Obatalá – oče oriš in gospodar miru

Kdo je Obatalá?

Obatalá je oče vseh oriš, gospodar miru in lastnik vsega belega: oblakov, snega, kosti, glave in misli. Olofi mu je zaupal, da iz gline oblikuje človeška telesa, zato je oriša glave (orí), miru, modrosti in pravičnosti. Kjer Changó kriči in Oyá piha, Obatalá molči – in vsi se ustavijo.

Na Kubi je Obatalá oriša, pred katerim se tudi najbolj divji Bojevniki odložijo orožje. Njegova belina prinaša hlad v vročino, mir v prepir in jasnost v zmedo. Za plesalce je Obatalá nasprotje vsega, kar smo doslej spoznali: ples, ki se skoraj ne premika in v katerem je vsak milimeter pomemben.

Obatalá na Kubi

V Nigeriji je Ọbàtálá kralj mesta Ifẹ̀ in stvarnik človeškega telesa. Na Kubi je ostal stvarnik, a dobil je nekaj, česar v Nigeriji nima: številne poti (caminos), ki so moške in ženske, mlade in stare. Obatalá Ayágguna je mlad bojevnik z mečem na belem konju, ki je svetu prinesel vojno; Obatalá Ochanlá je starka, ki prede bombaž; Obbá Moró je starec, ki ga Kubanci enačijo s trpečim Kristusom.

Sinkretiziran je z Virgen de las Mercedes, Marijo Usmiljenja v beli obleki, katere praznik je 24. september. Njegovi otroci – ljudje, ki jim je Obatalá »posvečen v glavo« – nosijo belo, se izogibajo alkoholu in ne smejo biti dolgo na soncu. Na Kubi velja, da je Obatalá oče, ki posreduje: kadar sta Changó in Oggún v sporu, ju Obatalá loči z belo tkanino, in nihče ne sme prečkati črte.

Lastnosti in simboli

Obatalá je miren, moder, potrpežljiv in pravičen. Je star in ne hiti. A ima eno šibkost, ki jo pozna vsak Kubanec: ne prenese alkohola. In ima eno strogost: ne odpusti laži, nečistosti in nespoštovanja glave – lastne ali tuje.

Njegova posoda je bela sopera, postavljena višje od vseh drugih, pokrita z bombažem in vedno čista. Ogrlica (eleke) je iz belih kroglic – pri nekaterih poteh z eno rdečo ali vijolično. Obatalá ne prenese umazanije: njegova sopera stoji daleč od vhodnih vrat in nikoli na tleh.

Patakí: kako je Obatalá ustvaril ljudi

Olofi je Obatalá naložil, naj iz gline oblikuje telesa prvih ljudi. Obatalá je delal dan in noč: oblikoval je glave, roke, noge, hrbte. Vsako telo je bilo popolno. Olofi je nato v vsakega vdihnil življenje.

Nekega vročega popoldneva je Obatalá ob delu pokusil palmovo vino (emú). Bilo je sladko in hladno, in pil je naprej. Roke so mu postale nerodne. Tiste noči je oblikoval ljudi brez vida, z ukrivljenimi hrbti, s prekratkimi nogami, ljudi brez barve v koži. Zjutraj je zagledal svoje delo in zajokal.

Olofi mu ni odvzel dela, mu je pa Obatalá sam prisegel, da ne bo nikoli več pil – in da bodo ti ljudje od zdaj naprej njegovi lastni otroci, ki jih bo varoval bolj kot vse druge. Zato na Kubi Obatalájevi otroci ne pijejo in zato so albini, slepi in invalidi pod njegovim posebnim varstvom. Kubanci pravijo: Obatalá je naredil napako enkrat in jo plačuje večno – zato je oče.

Obatalá v plesu

Obatalájev ples je počasen ter dostojanstven. Plesalec je star: hrbet rahlo ukrivljen, koraki kratki in drsajoči, roke trepetajo kot pri stari osebi. V roki drži belo iruke, s katero čisti zrak pred seboj in blagoslavlja ljudi okrog sebe – nikoli sunkovito, vedno mehko.

Kaj je značilno za Obatalájev korak:

• Trepet. Celotno telo rahlo trepeta – od rok do ramen – kot pri starcu, ki stoji pokonci z muko. Ta trepet je ves čas prisoten, tudi med obrati.
• Drsanje. Noge se komaj dvignejo od tal. Korak je majhen, teža se prenese počasi, vedno s kontrolo.
• Iruke. Metlica blagoslavlja: čez glave navzočih, po zraku, v krogu. Gib je počasen in širok.
• Pokončnost. Kljub starosti je glava visoko, pogled miren. Obatalá se nikoli ne skloni pred nikomer.
• Ayágguna. Mladi Obatalá je izjema: pleše pokončno, z mečem v roki, jezdi belega konja in udarja kot Changó – a še vedno brez naglice.

Za konec

Obatalá nas uči, da je mir tudi gib, da ima glava prednost pred nogami in da napake, ki jih priznamo, postanejo naša odgovornost. Naslednjič, ko boste na uri drsali s komaj vidnim trepetom v rokah, se spomnite očeta, ki je ustvaril ljudi – in jih zaradi palmovega vina ni ustvaril popolnih.