Ochosi – lovec in sodnik

Kdo je Ochosi?

Ochosi je oriša lova, loka in puščice, in oriša pravice. Je tihi tretji med Bojevniki – manj glasen od Elegguája in manj grob od Oggúna – a nobena od njunih poti ne bi vodila nikamor, če Ochosi ne bi vedel, kam meriti. Na Kubi je tudi oriša sodišč, zaporov in policije: kdor ima opravka z zakonom, prosi Ochosija.

Za plesalce je Ochosi ples natančnosti. Kjer Oggún seka in Changó meče strele, Ochosi čaka, meri in izstreli – en sam gib, ki mora zadeti. Je ples za tiste, ki razumejo, da je tišina pred korakom del koraka.

Ochosi na Kubi

V Nigeriji je Ọ̀ṣọ́ọ̀sì lovec iz mesta Ketu, danes v Beninu, in vladar gozda. Na Kubi je lov ostal, a dobil je novo vlogo: ker lovec zadene krivca, je Ochosi postal oriša pravice. Kubanci se nanj obračajo pred sodno obravnavo, ob aretaciji sorodnika ali kadar jih kdo po krivem obtoži. Njegova puščica najde resnico, pa naj je skrita kjerkoli.

Sinkretiziran je s svetim Norbertom, čigar praznik je 6. junij, v nekaterih hišah pa s svetim Hubertom, zavetnikom lovcev. Ochosi je Yemayájin sin in Changójev brat, a na Kubi živi z Oggúnom – dobesedno: njegov lok in puščice ležijo v Oggúnovem železnem kotlu. Skupaj z Elegguájem in Osunom sta Bojevnika, ki ju vernik prejme na začetku svoje poti.

Lastnosti in simboli

Ochosi je miren, potrpežljiv, natančen in neizprosen. Ne govori veliko, ne zamudi nikoli. Je najboljši lovec med orišami, a tudi tisti, ki nikoli ne pozabi krivice. Kubanci pravijo, da njegova puščica nikoli ne zgreši – in da nikoli ne vpraša, kdo stoji na drugi strani.

Ochosi nima svoje posode: njegov železni lok s puščico živi v Oggúnovem calderu, ob njunih orodjih. Ogrlica (eleke) je iz modrih in rumenih (ali jantarnih) kroglic. Jelenovi rogovi v njegovi bližini spominjajo, da je lov na Kubi ostal, četudi je gozd postal mesto.

Patakí: zakaj Ochosi živi z Oggúnom

Ochosi je bil najboljši lovec, a vedno znova se je zgodilo isto: videl je plen, nameril – in puščica se je zapletla v goščavo. Gozd je bil pregost. Oggún je bil medtem najboljši krčilec poti, a vedno znova se je zgodilo isto: s svojo mačeto je posekal celo pot – in plen je zaradi hrupa zbežal.

Nekega dne sta se srečala, oba lačna in jezna. Oggún je predlagal: jaz sekam, ti meriš. Odšla sta skupaj. Oggún je odprl pot, Ochosi je poslal puščico skozi njo in pogodila je jelena, ki ga nobeden od njiju prej ni mogel ujeti. Od tistega dne živita skupaj: Oggún odpira, Ochosi zadene.

Za Ochosijevo pravičnost pa Kubanci pripovedujejo še eno zgodbo: ko mu je nekdo ukradel ptico, ki jo je ujel za Olofija, je prisegel, da bo njegova puščica prebodla tatu, kdorkoli že bo. Puščica je zadela njegovo lastno mater. Ochosi je od takrat sodnik, ki ne pozna izjem – in opomin, da je treba s prisego ravnati previdno.

Ochosi v plesu

Ochosijev ples je lov. Plesalec drži namišljeni lok – levo roko iztegnjeno naprej, desno ob licu – in se premika nizko, tiho, s pogledom uprtim v daljavo. Išče plen, zasleduje ga, se ustavi, nameri in izstreli. Nato steče za njim.

Kaj je značilno za Ochosijev korak:

• Preža. Telo je nizko, kolena pokrčena, koraki tihi in mehki, kot da plesalec hodi po suhem listju. Vsak korak je preizkus tal.
• Merjenje. Roki oblikujeta lok: leva iztegnjena, desna napeta ob obrazu. Trenutek tišine, zadrževanje diha.
• Strel. Desna roka se sunkovito sprosti, telo se nagne naprej. En sam ostri gib med vsemi mehkimi.
• Zasledovanje. Po strelu plesalec steče ali poskakuje za namišljenim plenom, v cikcaku po prostoru, in se ponovno ustavi na preži.
• Obraz. Osredotočen, oči priprte, usta zaprta. Ochosi ne kaže čustev – kaže pozornost.

Za konec

Ochosi nas uči, da ni treba biti najglasnejši, da zadeneš – in da je natančnost tudi oblika moči. Naslednjič, ko boste na uri napeli namišljeni lok in za trenutek obstali, se spomnite lovca, ki je svojo puščico poslal skozi pot, ki jo je odprl prijatelj.