Yemayá – mati morja in vseh oriš

Kdo je Yemayá?

Yemayá je gospodarica morja in mati vseh oriš. Če je Oggún tisti, ki s mačeto odpira poti, je Yemayá tista, ki vse te poti objame in nosi – kot morje, ki obdaja Kubo z vseh strani. Na otoku, kjer nihče ne živi več kot nekaj deset kilometrov od obale, je Yemayá vedno blizu: v valovih Malecóna, v ribiških čolnih in v modro-belih oblekah, ki jih vidite na vsaki rumbi.

Za plesalce je Yemayá ena najlepših oriš za ples. Njen korak je valovanje – široko, mehko, a z močjo, ki raste, dokler se ne spremeni v vrtinec. Kdor jo je kdaj plesal v širokem krilu, ve, zakaj se Kubanci smejijo, ko rečejo, da je Yemayá »mirna, dokler je ne razjeziš«.

Yemayá na Kubi: od reke do oceana

To je najbolj kubanska zgodba med vsemi orišami. V Nigeriji je Yemoja boginja reke Ogun, mati in varuhinja rodovitnosti. Ko so zasužnjeni Jorubi prečkali Atlantik, so reko zamenjali za ocean – in Yemayá je postala gospodarica morja, tistega, ki jih je ločilo od doma. Kubanski Yemayá torej ne moremo razumeti brez te poti čez vodo.

Na Kubi je sinkretizirana z Virgen de Regla, črno Marijo iz mesteca Regla na drugi strani havanskega zaliva. Njen praznik je 7. september, ko gre procesija z Marijo do morja in se v zaliv spustijo cvetovi in sadje. Yemayá velja za Ochúnino starejšo sestro in za mater, ki je na Kubi vzgojila Changója, čeprav ga ni rodila. Njene poti (caminos) so različne: Yemayá Asesú je počasna in zamišljena, Yemayá Mayelewo živi v trgovskih pristaniščih, Yemayá Okute pa je bojevnica, ki pleše ob Oggúnu z mačeto v roki.

Lastnosti in simboli

Yemayá je mati: skrbna, radodarna, modra, a tudi ljubosumna in stroga, kadar jo kdo prizadene. Varuje nosečnice, otroke, ribiče in mornarje. Ker je morje, ima vse – zato je na Kubi tudi oriša obilja in doma.

Njena posoda je okrogla modro-bela skleda (sopera) s sedmimi srebrnimi orodji in morskimi kamni. Ogrlica (eleke) je iz modrih in prozornih ali belih kroglic v izmenjavi po sedem. Yemayá je oriša, ki je prejela dilogún – prerokovanje s školjkami – zato ima na Kubi posebno vlogo kot tista, ki pozna skrivnosti.

Patakí: Yemayá in Orulova deska

Yemayá je bila nekoč poročena z Orulo, gospodarjem prerokovanja. Orula je bil pogosto zdoma in Yemayá je ostajala sama z njegovo prerokovalno desko (tablero). Nekega dne je k hiši prišel človek v stiski, Orule pa ni bilo. Yemayá je vzela desko, vrgla verigo in mu natančno povedala, kaj ga čaka. Mož je odšel srečen – in povedal vsem.

Kmalu je k Yemayá hodila vsa vas. Ko se je Orula vrnil, je našel vrsto pred hišo in ženo, ki je prerokovala bolje od njega. Razjezil se je in zahteval, naj se Olofi odloči, komu pripada oráculo. Olofi je razsodil modro: Orula obdrži desko in ekuele, Yemayá pa dobi dilogún – školjke, ki jih je itak že imela v morju.

Zato na Kubi santeros prerokujejo s školjkami, babalawi pa z desko. In zato Yemayá ni le mati, ampak tudi tista, ki ve – njena lepota ima dno, kot morje.

Yemayá v plesu

Yemayá se pleše v širokem krilu, ki je pomembno kot sam korak. Krilo je morje: plesalka ga prime na obeh straneh in ga dviga, vrti in valovi, da se ob vsakem obratu razpre kot val, ki udari ob obalo. Moški Yemayá plešejo z rokami, ki valujejo pred telesom, in s koraki, ki posnemajo veslanje.

Kaj je značilno za Yemayájin korak:

• Valovanje. Telo se ziba levo in desno iz bokov, ramena ostanejo mehka. Gib teče, nikoli se ne ustavi na mestu.
• Krilo kot val. Roki dvigata krilo in ga spuščata v ritmu – nizek val, višji val, nato velik val, ki se razpre čez celoten krog.
• Veslanje. Roke zajemajo zrak pred telesom, kot da plesalka vesla ali odriva vodo stran od sebe.
• Vrtinec. Vrhunec plesa aro: plesalka se začne vrteti na mestu, vedno hitreje, krilo pa se razpre kot vrtinec, v katerega morje potegne vse, kar ji ne ugaja.
• Obraz. Materinski, a z resno globino. Yemayá se ne mudi; ona ve, da bo morje vedno zmagalo.

Na urah folklore jo plešemo ob toque de batá za Yemayá, ki začne počasi in umirjeno, nato pa v drugem delu preide v hitrejši ritem – točno takrat, ko se ples spremeni v vrtinec. V salsi in timbi njeno valovanje prepoznate v gibanju bokov in rok, ki tečejo kot voda.

Yemayá v glasbi, ki jo poslušamo

Yemayá je med najbolj opevanimi orišami v kubanski glasbi. Celia Cruz je že v petdesetih letih s Sonoro Matancero posnela pesem Yemayá, Merceditas Valdés, »mala Aché«, pa ji je posvetila cele albume. Lázaro Ros in Yoruba Andabo jo kličejo z Yemayá Asesú, Asesú Yemayá – pesmijo, ki jo pozna vsak Kubanec.

V timbi in sodobni salsi jo pogosto slišite v refrenih kot Omío Yemayá ali Yemayá olodo, zlasti v pesmih o Havani in morju. Ko pevec zapoje o morju, Regli ali Malecónu, je Yemayá skoraj vedno nekje v ozadju.

Za konec

Yemayá nas uči, da moč ni vedno v udarcu – včasih je v tem, da vztrajaš kot val, ki se vrača znova in znova. Naslednjič, ko boste na uri dvigali krilo ali valovali z rokami, pomislite na morje med Afriko in Kubo, ki je iz rečne matere naredilo gospodarico oceana.